Bil je črn in lüsten
Včeraj je bilo vreme končno naklonjeno poročnim slovesnostim. Sijalo je sonce in po deževnem malodušju je bilo ponovno čutiti malo pomladne radosti. Lahko si pričaramo sliko, kako je zgodba potekala pred petimi desetletji. Andrej, avtomehanik specialist za tovorna vozila, je vsak dan, zgodaj zjutraj hodil na delo v tovarno v Mariboru. Dolg dan in težaško delo. Mladi fant si je za dober začetek dneva rad in z užitkom privoščil okusen zajtrk. V gradbenem podjetju je bila k sreči zaposlena tudi simpatična kuharica Cilka, ki je znala tako odlično pripraviti vsako jed. Bilo je leto 1952, Andrej se je ravno vrnil iz vojske in našel zaposlitev, zato je njegova ljubezen skoraj morala iti skozi želodec. »Mama zmeraj pripoveduje, da se ga je ona nagledala, saj je bil, kot pravi, ‘črn in lüsten’.
Osvojila ga je (nirvam.it) z dobrimi zajtrki,« se smeji snaha zakoncev. Po dveh letih poznanstva in zmenkov sta se odločila za skupno življenje. V aprilu 1955 sta se Cilka in Andrej poročila. »Zagotovo drži, da je moja tašča osvojila tasta z dobro kuhinjo in skromnostjo. To je včeraj potrdil tudi tast,« je povedala gospa Rozvita. Gospod je ostal v Konstruktorju, gospa pa je odšla v SBM, kjer je bila v kuhinji vodja izmene. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sin in hčerka, ki sta oba nadaljevala družinsko tradicijo – z dvema otrokoma. Stara starša imata veliko veselje s svojimi vnuki Primožem, Mojco, Natalijo in Martino, ki se zavedajo, kako sta dragocena. Redno ju obiskujejo in jima radi priskočijo na pomoč (onedate).
Zdaj ko sta v pokoju in imata več časa, se največ ukvarjata s svojimi konjički, gospa z vrtnarjenjem in gospod s sestavljanjem koles. Zlatoporočena zakonca sta včeraj vnovič potrdila svojo ljubezen, tokrat pred najbližjimi sorodniki in prijatelji, na Rotovžu v Mariboru.