Zakaj so Grimmove pravljice tako posebne?
Grimmove pravljice so skoraj obvezno branje otrok v Evropi in Ameriki, prek globalnih povezav pa jih poznajo praktično po vsem svetu. Le kaj je tako posebnega v sporočilih, ki jih nosijo Sneguljčica, Rdeča kapica, Janko in Metka in druge.
Grimmove pravljice?
Če jih vzamemo v roke v starejši, ‘neočiščeni’ različici, kjer mrgoli nasilja in so kazni za hudobneže lahko izjemno krute (pomislimo na Pepelkini sestri, ki ostaneta brez oči, ali Sneguljčičino mačeho, ki mora plesati v razbeljenih čevljih), se zdijo Grimmove pravljice kar precej za časom.
Toda vseeno jim ne moremo odrekati svojstvenega šarma, s katerim pritegnejo otroke danes prav tako kot so jih pred stoletjem in pol. Ko prebiramo pravljice bratov Grimm, moramo vedeti, da sprva niso bile zapisane za otroke. Grimma sta bila učenjaka, ki sta preučevala nemško kulturno dediščino, med katero so bile tudi pravljice.
Šele ko so pravljice izšle v knjižni obliki, se je pokazal njihov vzgojni potencial. Starši so jih brali otrokom in prek zapisanih besedil nanje prenašali vrednote, ki so jih pravljice zagovarjale. Ker pa te vrednote v tudi tisoč in več let starih besedilih pogosto niso bile več v skladu z vrednotami 19. stoletja, ki sta jih zagovarjala brata Grimm, sta za naslednje izdaje ‘svoje’ pravljice predelala.
Pravzaprav sta jih predelovala vse do smrti in tudi dandanes jih založniki še vedno predelujejo. Brata Grimm sta denimo iz pravljic izbrisala številne namige na spolnost in vanje vnesla precej religioznih utrinkov. Zelo sta poudarila krivdo negativnih likov, za katero so le-ti praviloma kruto kaznovani (a sta bila tudi površna, pri Trnuljčici na primer maščevalne vile sploh ne doleti kazen).
Najpomembnejša vrednota, ki sta jo zagovarjala skozi celotno zbirko, pa je odgovornost. V skladu z razvojem meščanske družbe v 19. stoletju, ko so se stara fevdalna pravila počasi rušila, je družba namreč hlepela po novih ‘pravilih igre’. Pravljice Gosja pastitrica, Špicparkerljc, Pepelka, Kralj Drozgobrad in številne druge temeljijo ravno na pomenu dane besede. Kdor jo drži, je nagrajen, kdor jo prelomi, ga doleti pravična kazen.
In ravno tu najbrž najdemo razlag za priljubljenost Grimmovih pravljic po vseh teh letih. Tudi danes, kljub nenehnemu spreminjanju razmer v družbi, še vedno hlepimo po jasnih pravilih. Ali pa jih iščemo prav zaradi nenehnih sprememb?
Še vedno si želimo, odrasli in otroci, da bi se lahko zanesli na dano besedo in to smo pripravljeni tudi nagraditi, hinavce, lažnivce in zahrbtneže pa naj doleti zaslužena kazen! Zato jih le še vzemimo v roke. Grimmove pravljice so še vedno sveže, zanimive in privlačne.