So tradicionalne pravljice boljše od modernih?
Nekoč pred davnimi časi so obstajala moralna pravila in otroci so se teh pravil učili skozi pravljice.
Klasične, tradicionalne ljudske pravljice so – tako pravijo strokovnjaki – boljše za otroke kot moderne, bolj politično korektne pravljice.
Mnogi starši odklanjajo tradicionalne pravljice kot so Sneguljčica, Pepelka, Rdeča kapica, Janko in Metka itd., ker menijo, da so preveč nasilne, premalo politično korektne in iz teh razlogov neprimerne za otroke.
Vendar pa tisti, ki se držijo proč od teh – včasih res krvavih – zgodb, zamujajo priložnost, da svoje otroke naučijo temeljnih življenjskih resnic in moralnih vrednot. Novejše, politično bolj korektne pravljice so morda res zabavne, ampak velikokrat tudi podhranjene glede sporočilnosti. In prej kot otrok spozna, da življenje ni samo zabava, temveč je prepleteno tudi z nepredvidljivimi, težkimi trenutki, s katerimi se je treba soočiti, bolje zanj. Klasične pravljice ravno s svojo surovostjo in neposrednostjo omogočajo, da se otrok posredno in v varnem fantazijskem okolju tega nauči.
Mnogi strokovnjaki so mnenja, da so klasične pravljice, ki se iz roda v rod prenašajo že stoletja, bistvene za otrokov razvoj. Kljub politični nekorektnosti vendarle zmeraj zmaga pogum, dobrota in pamet. Te zgodbe pomagajo učiti otroke, kaj je prav in kaj narobe.
So tradicionalne pravljice torej res boljše od modernih? Odgovor na to vprašanje ni ravno črno-bel. Časi so se prav gotovo spremenili, nikakor pa ne gre zanikati sporočilnosti, ki jo klasične pravljice nosijo v sebi. Pravzaprav je najbolje, da svojim otrokom berete in ene in druge, če vas pa moti kri in nasilje, ki jih imajo tradicionalne pravljice na pretek, pa obstajajo tudi modernizirane verzije s precej okrnjenim nasiljem, vendar kljub temu ohranjeno sporočilnostjo.